PTSM (potravmatska stresna motnja) pri otrocih in odraslih:
posameznik doživi travmatični dogodek, ki je vključeval možnost smrti ali resne poškodbe (ali je bil sam udeležen tega dogodka ali pa se je to pripetilo njegovim bližnjim) in ob tem doživljal intenziven strah, nemoč ter grozo. Zaradi močnega vtisa oseba podoživlja travmatični dogodek na način vsiljivih spominov na dogodek, sanj; občutek ima, da se travmatičen dogodek dogaja v sedanjosti. Možgani preko slik, spominov preverjajo, ali nam je podoba znana in aktivirajo vedenjski odziv (boj/beg/zamrznitev). Gre za avtomatično reakcijo telesa na stres. Zaradi strahu in nemoči v času doživete travme, se v sedanjosti izogiba vsemu, kar bi lahko povezovalo na tisti dogodek. Pri otrocih, ki doživijo travmatičen dogodek se kaže najpogosteje v obliki neorganiziranega vedenja.
Travmatski dogodek vsak doživi in podoživlja na svoj način, zato ni objektivno merljiv. Lahko je enkratni dogodek (npr. prometna nesreča) ali pa govorimo o relacijski travmi, kjer gre za ponavljajoče travmatične dogodke v otroštvu (psihična, telesna zloraba, zanemarjanje idr.). To izjemno vpliva na razvoj otrokovih možganov ter osebnosti. Posledično se pojavijo težave na vseh področjih njegovega življenja.
Ko pride do travmatičnega dogodka, ga posameznik navidezno pozabi (obrambni mehanizem, da lahko preživi travmo). Nenadoma pa se potlačeni spomini prebudijo v sedanjosti. Znanost je z raziskovanjem travme napredovala do te mere, da je travmatičen dogodek mogoče predelati – zaradi plastičnosti možganov. Svet ni samo črno – bel. Okrevanje po travmatičnem dogodku je dolg proces, kjer ni dovolj samo razumevanje travme, ampak je treba nujno vnesti čustveno procesiranje doživete groze. Ko se le to integrira v celoto, se bolečina preoblikuje v novo izkušnjo, kar je tudi bistvo predelovanja travmatičnih dogodkov.
V terapevtskem procesu se travma predeluje na način vzpostavitve varnega terapevtskega okolja ( v času travmatičnega izkustva ni bilo varnosti ), podrobnejše predelovanje travmatičnih spominov in globljih afektov, ki je prilagojeno posamezniku z namenom prizadevanja k izboljšanju vsakodnevnega življenja.
